SLOVENAČKI

JABOLKO

Jabuka

 

Vidim zrnca sonca,

Ki se zlivajo z njegovo lupino.

 

Vsa očarljivost se je zbrala

V loku njegovega rumenila.

Tišina oddaljenega pogorja

Je vstopila skozi popkovino.

 

Kakor da je zdaj priteklo

V roke, knjige …

Kakor ljubimec se nam ponuja,

Ko leži na krožniku.

 

S skrivnostnimi ključi odpira usta

In droben pesek sonca sesiplje.

  

SLAP

Slap

  

Okno puščamo odprto ponoči, srce pa leta in

Leta. Kakor utišani Bogovi gledamo navzgor

Zvezde nosečnice, ko se svetloba

Zliva v morje brez zvoka, ki bi

Lahko zalebdelo nad kamenjem s peščine.

Eno oko se svetlika na nebu,

Drugega ne poznamo, nespečnosti nas

Nažirajo, ko se staramo in

Mislimo na smrt in pot. V prividih smo

Srečni, mislimo na zvezde in okno

Puščamo odprto, da bi gledali navzgor.

 

V tej tišini pogosto niti ne slutimo

Slapa mesečine, kot ljubkosti ženske,

Ki se nam daje v mehkih črtah telesa,

Pravim, mi ne slutimo slapa svetlobe, ki nas

Zlovešče nosi in uničuje.

 

DEKLICA IN JEZERO

Devojka i jezero

  

Na jezeru prve kaplje dežja.

Nevihta in spet toča sonca.

Sijaj v meni nevidno piše

Lepoto od katere zabolijo oči.

 

Kako sta se zbrala utrujenost in prah! –

Kotalijo se v vodi zlata zrna.

Slika se v hipu polepša,

Mlado dekle steče kot srna.

 

V duši spet žubori slap.

Prisluškujem: tišina, ptica, kaplja

Dviguje me ta neslišen huk

 

Iz bolečine in sanj.

Res, zračna in čista lepota

Vrača vero v smisel življenja.

 

MIR, MORJE, SEN

Mir, more, san

 

Ura samote. Brez toplega diha ženske.

Soba nad morjem v kupicah pene.

Obraz v dlaneh zablodele ženske:

Miza, knjige, jabolka, sledi senc.

 

Ura tišine. Svetloba zlati predmete:

Gozd, ptica, polje, upognjene trave.

To je davna slika, ki vrača misel

Na trenutke, ki so lepše sijali.

 

Majhno srce izvito v ljubezen, sloki most

Svetloba stišana v trenutek šprica

Nemočno roko zarašča prah, ščavje, veje.

 

Mir. Kost iztrgana iz telesa tava.

Od bolečine vzniknjen vijoličen grad:

Prižgano oko, drget, otopeli čuti.

 

NEZNANO SEME

Nepoznata semenka

 

Vidimo ga ne poznamo njegovega imena

Ne vemo kaj bo iz njega vzklilo

 

Tirada polna nedoumnosti

Se skrivnostno smehlja v dlani

 

Kje naj ga posejemo s koliko sonca

Tišine s koliko kapljami naj ga prepojimo

 

Ali bo dišeč cvet ali bo strupen trn

Izpustilo in oko napolnilo s sijajem

 

Zdrobljeno v zelenem kolenu

Ali bo vzklil nov list

 

Vse manj vemo vse bolj ga gledamo

Vzklilo bo skozi našo razpokano dušo

 

DEŽ IN TRAVE

Kiša i vlati                              

                  Plesalki v dežju

 

Nevihta. Vonj dežja, vonj vsake slamice.

Bosonoga, vznesena, v snu in transu.

Ples vode v katero se vsak damar scedi

Z ničimer ovirana: pleše letno seanso.

 

Ritem kapelj, not v ehu podzavesti,

Pelod in opojni vonj, ki se od lipe sesiplje,

In kakor v snu, dež in nežne slamice so

Zelena svetloba, ki pada na dlani.

 

Mokri lasje, obleka zljubljena s telesom,

Pleše na dežju svoj ples življenja,

Kakor košuta nalahno iztegnjena v skoku.

 

Dežna boginja iz katere zrači lepota.

Mi jo skoraj začudeno gledamo –

Plesalko v dežju al` noro dekle.

  

ZVEZDE NA VZGLAVNIKU

Zvezde na uzglavlju

 

Ta razklanost

Lepota let okrog trebuha

Poljubi ki trajajo

 

Bleda v pričakovanju

Sledi mojemu pogledu

In poti rok

 

Poznam to pričakovanje

Skrivni znak ljubezni

Stisnjena ramena

Oči pod cvetnimi listi

Prijeten strah v telesu

 

Bela kot vodni cvet

Tako mlada in nežna

Ne smem jo pripeljati

Niti v pesem

 

Ostanejo samo še nočni poljubi

In pozne zvezde na vzglavniku

 

DRAGA

Draga

  

Sloka, na pesku toplega poletja, leži draga

Ima odprte oči potopljene v nebo

V nedoumnem nasmehu skriva svojo skrivnost

 

Pridem, ležem poleg nje in čakam

Da tudi v moje oči vstopi za nekaj let

Čakam celo večnost in več

 

Nisem srečen srečna je moja draga

Ona se spreminja v ljubezen in

Otrpne v smehu nerazložljivem

 

Kadar si zaželi z ustnicami prižge novo sonce

In ga s tenkimi rokami vzame z višav

 

ZAPIS O DEKLICI

Beleška o devojčici

 

Morje je tvoje telo deklica valovi so tvoje roke

Oči barve vode iz njih zrači nedolžnost

Maj ti spi v laseh in cvetni krogi

Od tvojega diha se mi mrači um

 

Gledam: iz dlani ti vzletajo galebi

V tvojih mišicah drema padlo sonce

Na polju tvojih besed mirujejo srne

Za teboj cvetijo akacije

 

Morje je tvoje telo deklica in v tvojem telesu

Diha majhna košuta iz oddaljenih pokrajin

Nekaj je v pesku nekaj je v valovih

 

Od tvojih korakov in od tvojega nemira

Hočeš naenkrat mala moja biti

Zrela kot pomaranča kot južno sadje

 

OČI MOJE DRAGE, KO SE POSLAVLJAM

Oči moje drage dok me ispraća

 

Moja draga ima oči kakor kaplje dežja na roži

Ko se poslavljam na pragu našega doma

Pod streho najinih let igra temno sonce

V najinem damarju se bliskajo strele obupa

 

Čez vijolične hribe polzi topli zaton

In vstopa v mojo drago kakor kradljivec vonjev

Moja draga daje školjko na uho in

Ne sliši ničesar samo udarjanje valov

 

Ona maha z rokama kakor lastovka ne vidim

Več ničesar a ljubim drago v ljubko oko

In slutim grenka leta odsotnosti pusto je

V vseh stvareh ostaja počeno srce

 

KUTINA ALI DEKLE

Dunja ili žena

 

Zakaj nisi kutina, njen vonj, odtis svežega,

Barva ki zapeljuje oko in misel pelje daleč,

Golo meso odeto v meglo hrepenenja, ti

Boki pod obleko v naborih vetra

 

Razmišljam, kako bi te narisal iluzorno

Ko tečeš po površini morja in se izgubljaš

Daleč v neki točki bele polti kakor galeb

Bežal sem od samega sebe se trgal iz duše

 

In v svoji misli izpijal barvo tvojih zenic

Odhajal v neznano in raziskoval malo srce

Kutine z moje mize in z očesom sledil sledem

Razkošna vizura tvojega telesa rumena kot njena lupina

 

DEKLICA STISKA SVOJI KOLENI

Devojčica skuplja svoja kolena

 

Deklica stiska svoji beli koleni

Dve niti svetlobe, dve kaplji nežnosti

Cvetna venca ki razpadata na lističe,

Ponižna, rada ima moje dlani na njih.

 

Moja kri jo ponese pred čudežno svetlobo

Toda ne odpre močnih ljubavnih verig

Ne pomagajo niti poljubi niti plamenčki

Ki se skrivno prižigajo v globokih zenicah

 

Njena belina je razsuta v belini mladega telesa

Vidim da se ničesar nisem naučil od prvega poljuba

Z leti se je povečala zgolj lakota

Jutro pričakava v travi in svetloba v daljavi.

 

Prevedel Jurij Hudolin

  

JOVICA DJURDJIĆ se je rodil 3.10.1949 v Glogovici pri Doboju, Republika Srpska. Je pisatelj in pesnik. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti na Reki. Je član Združenja pisateljev Srbije in Združenja književnikov Republike Srbske.

Je avtor trinajstih knjig poezije in proze za otroke in odrasle bralce. Objavljal je v mnogih časopisih in revijah. Prevajan je v angleški, ruski, italijanski, poljski, češki, turški, slovenski in makedonski jezik.

 

Objavljene knjige:

 

DEKLE V SNU/Usnula devojka, pesmi, Svjetlost, Sarajevo, 1974

LARISA, pesmi, Reška literarna družba, Reka, 1974

VIJOLIČASTO POGORJE/Ljubičasto gorje, pesmi, Svjetlost, Sarajevo, 1976

SANJAČEK ZAPIRAOČEK/Sanak Sklopiočić, zgodbe za otroke, Otokar Keršovani, Reka, 1983

KAKO RAD IMAM ANO/Kako volim Anu, pesmi za otroke, Izdajateljski center Reka, 1983

ROKE VEČERNIH LJUBIMCEV/Ruke večernjih ljubavnika, pesmi, Izdajateljski center Reka, 1984

LJUBKO TELO/Ljupko telo, pesmi, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985

KOŠUTA IN LOKVANJI/Košuta i lopoči (THE ROE AND WATER LILES), dvojezično, pesmi, Vikend knjiga, Beograd, 2000

IZTRGANI ROKOPIS/Istrgnuti rukopis, pesmi, Interpress, Beograd, 2004

NJENE OČI MORJE/Njene oči more, pesmi, bibliofilska izdaja (21 izvodov), Literarni atelje Art, Malinska, 2004

ŽIRAFA ŽERALDINA, pesmi za otroke, prva izdaja Ars poetika, Beograd, 2005, druga izdaja 2006

SIMONINE OČI, zgodbe za otroke, prva izdaja Bookland, Beograd, 2006, druga izdaja Ars Poetica, Beograd, 2006

LEPO JE BITI DOMA/Lepo je biti kod kuće, pesmi za otroke, Bookland, Beograd, 2008, druga izdaja, Ars poetica, Beograd, 2008.

Jovica Djurdjić je bi nagrajevan na različnih literarnih natečajih. Dvakrat je prejel nagrado ”Drago Gervais” na Reki, prejel pa je tudi Zlato značko Kulturno – prosvetne skupnosti Srbije.

poezija@mac.com              www.jovicadjurdjic.com